Spoštovani predstavniki medijev,
v letu jubilejev, ko na Gospodarskem razstavišču obeležujemo 65 let svojega delovanja, je pred nami od 23. do 26. oktobra že 50. sejem Narava-zdravje. Sejem za zdrav življenjski slog smo letos pospremili s sloganom Uživaj zdravo! Pri tem ne poudarjamo le uživanja sveže, lokalne, raznolike in zdrave hrane, ampak tudi iskanje poti v sebi, naravi in sobivanju z drugimi, kako ponovno uživati življenje zdravo in v stiku z naravo. Tudi letos smo ponudbo izdelkov, dejavnosti in idej za zdravo življenje razvrstili po vsebinskih sklopih Prehrana – Zdravje – Gibanje – Naravna kozmetika in wellness – Zeleno sobivanje.
Posebej pa bi vas radi usmerili na spremljevalni program, ki je ob jubileju še posebej zanimiv in privlačen za vse generacije. V njem se bo v štirih dneh zvrstilo prek 100 predavanj, delavnic, tečajev, raznih testiranj, svetovanj, okroglih miz idr. Vabimo vas, da si program podrobneje ogledate TUKAJ.
Novost letošnjega sejma je predstavitev razstavljavcev pod skupnim imenom Stavbna in bivalna biologija, ki so pripravili poseben seminar. Sanja Lončar bo na njem razkrila, kaj vse lahko ogroža naše zdravje v prostorih, v katerih bivamo, in kako se tem vplivom izognemo. Enega večjih problemov z obremenitvami lahko povzročajo tudi naše električne inštalacije, ki potekajo v stenah in jih ne vidimo, drugega pa brezžična tehnologija, ki prihaja tudi od zunaj in jo prav tako z našimi čutili ne zaznamo. Govorili bomo tudi o prihajajočih 5G omrežjih in predstavili različna mnenja stroke glede tega problema.
Tokrat ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja v njem izpostavljamo predvsem teme, ki spodbujajo k celoviti skrbi zanj.
Ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja še posebej izpostavljamo:
Sreda, 23. 10., 11.00-12.30
Petek, 25. 10., 11.-12.30
Delavnica na temo duševnega zdravja in duševnih motenj
Na delavnici ponudimo udeležencem širok vpogled v svet duševnega zdravja in duševnih motenj, ki (pre)mnogokrat ostaja nenaslovljen in zapostavljen. Vsebina delavnice tako zajema splošno razpravo o tem, kaj je duševno zdravje, kaj so duševne motnje, kako se duševne motnje kažejo navzven; definicijo stigme ter kako stigma vpliva na različne marginalizirane skupine, še posebej na ljudi z duševnimi motnjami; dejavnike tveganja in sprožilne dejavnike za razvoj duševnih motenj, pogostost duševnih motenj; motnje razpoloženja pri depresiji in bipolarni motnji; samomorilnost, samopoškodovanje; motnje hranjenja pri anoreksiji, bulimiji, kompulzivnem prenajedanju, ortoreksiji in bigoreksiji; psihoze: shizofrenija; anksioznosti, kot so generalizirana anksioznost, obsesivno-kompulzivna motnja, socialna anksioznost, specifične fobije; odvisnosti; preventivo in zdravljenje duševnih motenj. Prav tako je možna vsebinska prilagoditev in osredotočenje le na katero od zgoraj naštetih tem, ki jo v tem primeru obdelamo poglobljeno. Od udeležencev pričakujemo, da so karseda aktivni, tako da si prizadevamo delavnico izvesti v obliki pogovora – postavljamo mnogo vprašanj, udeležence spodbujamo k lastnemu razmišljanju in prispevanju idej k razpravi, hkrati pa z veseljem odgovarjamo na vprašanja, ki se porodijo med pogovorom. Organizator: Društvo študentov medicine Slovenije
Sreda, 23. 10., 16.00-16.30
Četrtek, 24. 10.,10.00-10.30
Tjaša Vranetič, dr. med.: Vpliv družbenih omrežij na duševno zdravje
Kratko predavanje in razprava o pozitivnih in negativnih vplivih uporabe družbenih omrežij na duševno zdravje posameznika.
Sreda, 23. 10., 18.00-18.45
Četrtek, 24. 10., 11.00-11.45
Tjaša Vranetič, dr. med.: Psihedeliki v psihoterapiji
Kljub vedno večji pojavnosti duševnih motenj ter potrebi po novih in inovativnih pristopih zdravljenja trdovratnih psihiatričnih motenj je število na novo registriranih zdravil na tem področju v zadnjem času v močnem upadu. Načrtovanje in razvoj psihiatričnih zdravil je kompleksno in ima višji delež neuspeha v kliničnih fazah testiranja kot zdravila drugih terapevtskih skupin. V zadnjem času nevroznanstveniki, psihiatri in psihoterapevti posvečajo vedno več pozornosti obuditvi uporabe psihedelikov, katerih uporaba, raziskave ter nadaljnji razvoj so bili ustavljeni v 70. letih prejšnjega stoletja z njihovo uvrstitvijo med prepovedane substance. Kaj pravzaprav so psihedeliki? Gre za podskupino halucinogenih substanc, med katere spadajo med drugim LSD, psilocibin, DMT, meskalin in 2C-B, ter drugih substanc, ki v strožjem pogledu sicer ne spadajo v skupino psihedelikov, vendar imajo kljub temu lahko psihedelične učinke in s tem potencialno terapevtsko vrednost (npr. MDMA, ketamin). Novejše raziskave nakazujejo, da lahko z uporabo psihedelikov v primernem okolju in pod ustreznim nadzorom pozdravimo številne resne in trdovratne motnje, kot so posttravmatska stresna motnja, anksiozne motnje, odvisnosti, depresija ter s smrtjo povezana tesnoba (»end-of-life anxiety«). Pri tem pa ne gre za novo obliko zdravljenja z zdravili, temveč za povsem nov pristop k psihoterapevtskem zdravljenju – psihedelično psihoterapijo. Kaj sploh pomeni »psihedeličen učinek«? Ali so prepovedane substance sploh lahko varne in uporabne v medicini? Kakšne so njihove omejitve? Kako pravzaprav delujejo? Ali obstajajo zadostni dokazi o njihovi učinkovitosti?
Četrtek, 24. 10., ob 12.00-13.30
Duševno zdravje otrok – stanje, izzivi in nudenje pomoči, okrogla miza Zveze prijateljev mladine Slovenije
V zadnjih dokumentih Svetovne zdravstvene organizacije beremo, da ima v svetovnem merilu 20 odstotkov otrok in mladostnikov duševne motnje, ki so bodisi čustvene, vedenjske, kognitivne, psihosomatske, psihosocialne narave, ali pa gre za resnejše duševne motnje in psihiatrične bolezni. Tudi v Sloveniji najbrž od teh ocen ne odstopamo. Kakšne so konkretne težave naših otrok in mladostnikov? Zakaj nastajajo? Ali smo pri nudenju pomoči uspešni? Kdo mora biti pri prepoznavanju psihičnih težav najbolj pozoren? Starši se ob iskanju pomoči za svoje otroke znajdejo v čakalnih vrstah, ki so za pedopsihiatre dolge več kot pol leta. Ponudba psihoterapevtov in drugih plačljivih storitev je precejšnja, vprašanje pa je, ali je tudi ustrezno strokovna in učinkovita. Z razvojem stroke, medicine, psihologije in nekaterih drugih ved je vedenje o otroški psihi napredovalo, a sodobni čas prinaša tudi številne, do pred kratkim neznane težave naših otrok – na primer odvisnost od pametnih naprav. Na okrogli mizi s sogovorniki iščemo odgovor na vprašanje, ali smo dovolj pozorni na duševno zdravje otrok in mladostnikov.
Na okrogli mizi sodelujejo: dr. Zdenka Čebašek Travnik, psihiatrinja in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, mag. Mateja Štirn, psihologinja, direktorica ISA instituta, dr. Leonida Zalokar, ravnateljica Vzgojnega zavoda Planina, Nace Breitenberger, svetovalec na TOM telefonu. Pogovor z gosti povezuje dr. Sonja Merljak Zdovc, ZPMS in Časoris.
Četrtek, 24. 10., ob 12.00-13.00
Maja Megla, Reset. Restart delavnica: Pot v radost in svobodo (preseganje negativnih misli in bolečih čustev, omejenih prepričanj in rušilnih pričakovanj)
Moč za spremembe je v naših rokah, vendar lahko spremenimo le tisto, kar poznamo, priznamo in razumemo. Kako pred sabo razgaliti samega sebe in pošteno pogledati v lastne senčne strani? Kako preseči utrinke 60.000 misli na dan, katerih večina je negativnih? Kako biti zavestni tega trušča notranjih samogovorov? Kaj nam povzročajo in v kakšne čustvene stiske nas spravljajo? Kako jim preprečimo razrast? Na kakšen način jih lahko izkoreninimo in nadomestimo z drugimi? Katere metode, načine in tehnike lahko uporabimo, da se premaknemo v smer, kjer lahko zaživimo bolj celostno, izpolnjeno in ustvarjalno.
Četrtek, 24. 10., ob 17.00-18.00
Mag. Katarina Vita Dolinar Bobič in študenti VSŠ Bled, Živeti lahkotno
V današnjem tempu življenja je težko prebroditi dan brez čuječnosti. Čuječnost je zavedanje sedanjega trenutka, zavedamo se misli in občutij, ki nas obdajajo. Pomembno je, da pri tem ostanemo zunanji opazovalec. Na predavanju bomo predstavili nekaj načinov, kako v vaše vsakdanje življenje vnesti več čuječnosti in s tem izboljšati naše počutje.
Sobota, 26. 10., ob 16.00-17.00
Maja Megla, Reset. Restart delavnica: Meditacija skozi nevroznanost (in nekaj preprostih praktičnih oblik)
Meditacija je eno bolj učinkovitih in dobrodejnih pomagal za obnovo možganov, za njihove strukturne in funkcionalne spremembe. Meditacijo zato znanstveniki priporočajo pri vseh psihosomatskih boleznih (depresija, izgorelost, bolečinski sindrom, fibromialgija, tesnobna stanja). Znanost ugotavlja, da se spremembe v možganih zgodijo že po osmih tednih redne meditacije, možgani 50-letnega rednega meditanta pa se primerjajo s tistimi, ki jih ima 25-letnik.
Več terminov
Mina Kunstelj, univ. dipl. soc. ped, Sproščanje in regeneracija z zvokom
Zvočna nega s tibetanskimi pojočimi posodami je prastara oblika regeneracije telesa. Zvok tibetanskih posod omogoča globoko sproščanje tako leve kot desne možganske polovice. Pospešuje prekrvavitev in odpravlja napetost. Po zvočni negi ste mirnejši, vibracije zvoka pa učinkujejo v telesu še dolgo zatem, ko so bile posode na njem igrane.
Več terminov
Študenti VSŠ Bled, Sproščanje s tibetanskimi posodami
Na 50. sejem Narava-zdravje »športno« in dobrodelno
Obiskovalce sejma spodbujamo, da ga obiščejo peš. Vse tiste, ki bodo na poti do Gospodarskega razstavišča prehodili več kot 6000 korakov, bodo razstavljavci nagradili s darilcem.
Ker hkrati v organizaciji Timing Ljubljana poteka še sejem Tečem, imajo udeleženci tekov s svojo štartno številko za nastop na 24. Ljubljanskem maratonu brezplačen vstop na sejem Narava-zdravje.
Gospodarsko razstavišče bo v jubilejnem letu na 50. sejmu Narava-zdravje 1 EUR od vsake kupljene vstopnice podarilo Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Skupaj z njimi zbiramo na sejmu družabne igre, ki so jih otroci, šolarji ali dijaki prerasli ali/in jih ne potrebujejo več. Vsak razred oziroma organizirana šolska skupina in otroci v spremstvu odraslih naj prispevajo ob obisku sejma vsaj eno družabno igro. ZPMS pa bo z njimi obdarila otroke v prazničnem decembru.
Odpiralni čas: od srede do sobote, 23. –26.10., 9.00–19.00 ure
Vsak obiskovalec prejme ob nakupu vstopnice sejemski katalog – Dnevnikovo prilogo Oddih.
Častna pokrovitelja sejma: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za okolje in prostor RS
Vljudno vabljeni, da po svojih kanalih prireditev napoveste, se na sejem akreditirate, ga obiščete in o njem poročate. Za vse podrobnejše informacije smo vam z veseljem na voljo.
Prijazen pozdrav,
Marjana Lavrič