Kako zmanjšati rast plevela in ohranjati vlago na vaših gredicah? Kako se znebiti škodljivcev? Za kaj vse so koristne volnene zastirke?
Bio volnena zastirka je zelo uporabna za vse vrste zelenjave – od rane solate do endivije in radiča, še posebej za paradižnik in papriko, ki rabita konstantno vlago in čisto okolje. Zastirka omogoča, da manj zalivamo, služi kot medvloga med rastlino in blatom, varuje pridelek pred škodljivci, zmanjša prehajanje rdečih polžev, omogoča pregrado med gredami, z njo naredimo dekorativni zaključek na okrasni gredi, zavira in preprečuje rast plevela. Vse bolj jo uporabljajo za urejanje parkov, ribnikov in nabrežin.
Podobno vlogo ima ovčja volna tudi v visoki gredi. Vas zanima, kako jo uporabimo?
- Volneni filc položimo čisto na dnu grede, nato pa obložimo njeno notranjost grede, do cca. pol metra pod vrhom. Filc nadomesti razne nenaravne notranje zaščite, kot so guma, folija idr.
- Razsuto stanje neoprane ovčje volne ali kemlaka (odpadne volne pri proizvodnji) pa položimo v visoko gredo nad dračje oziroma tik pod zaključno plast rodne zemlje.
Če imamo visoko gredo na zelo sončnem predelu, priporočamo, da jo tudi zgoraj zaščitimo z bio volneno zastirko, v katero naredimo luknje in posadimo rastlinje. V isto zastirko lahko posajamo dva do trikrat, na koncu pa jo zakopljemo v zemljo, kjer bo še naprej opravljala nalogo uravnavanja vlage v zemlji in pospeševala rast, odganjala škodljivce idr.
Obstajata dve debelini zastirke iz ovčje volne:
- 3 mm debela,ki ima življenjsko dobo do enega leta in omogoča dvakratno zasajanje(najprej solato, potem pa paradižnik)
- 3-4mm,ki jo običajno dajemo k trajnim nasadom in ima življenjsko dobo od dve do tri leta. Če pa jo damo na zelenjavni vrt, pa jo lahko v jeseni pospravimo v klet in spomladi spet uporabimo, torej jo uporabljamo vsaj dve leti oz. za štiri periode zasajanja.
Volnena zastirka ni nikoli odpad, na koncu se spremeni v kompost, v gnojilo v zemljo idr. V zemlji deluje še vsaj tri leta po tistem, ko smo jo že zakopali.
Volneni filc lahko uporabimo kot notranjo zaščito (ob notranjih stranicah zasadilne posode) in zunanjo zaščito (na vrhu korita ali gredice). Največ koristi pa bomo imeli, če bomo volneni filc vložili čisto na dno korita ali lonca, kjer bo uravnaval vlago in pospeševal rast.
Ste vedeli, da je bio filc lahko odlična zaščita v zelenjavnih in sadnih gajbicah? Primeri dobre prakse sirarjev od blizu in daleč in distributerjev gajbic sadja in zelenjave, ki imajo izkušnjo, da je filc vsaj 20 x bolj vzdržljiv od papirja, so več kot zgovorni.
Marija Srblin, direktorica podjetja Soven